»govori o aktualnih postopkih poigravanja z resničnostjo«

»Z vztrajanjem v natančni izreki besedilo sublimira tako, da ugledamo njegovo lepoto in kompleksnost, z odmerjenim ritmom pa evocira občutenje gledalca in razpira prostor za premislek.«

»Svoje nastope gradila na soigri, ki soigralcem darežljivo ponuja impulze za igralsko prepletanje in dopolnjevanje. S preciznostjo svojih intervencij je omogočila, da dobro podmazani stroj komedije ves čas brezhibno teče, ne da bi zašel v neosmišljeni prosti tek, in vse to zmore le igralec, ki v vsaki novi vlogi združi tudi izkušnje vseh poprej odigranih.«

»Oče, nevrotična figura, ki ne najde svojega mesta v konstelacijah nasilja.«

»Faliran fotograf, faliran literat, nogometni podkaster, amaterski nogometni zgodovinar, oče dveh otrok in mnogih nedokončanih romanov, raziskovalec mejnih stanj v soju polnočne lune, izgubljen v vesolju, v večnem (neuspešnem) iskanju samega sebe.«

»Predstava brez besed po režiserjevih navedbah govori o možnostih in nezmožnostih bivanja človeka kot nebogljenega, a tudi vase zagledanega bitja in drugih bitij na planetu.«

»Skozi vlogo sem se zelo trudila opomniti tudi na spoštovanje, ki si ga takšni ljudje zaslužijo.«

»Njegova upodobitev nestereotipno izraža nevrotičnost, nemoč in spopadanje s čustvenimi izzivi.«

»Ubesedovanje je točka, na kateri Pasolini pogleda na sedanjost, sedanjost konca 60. let, torej začetkov tega, kar danes poznamo pod imenom kapitalizem. Pogleda na sedanjost kot na nekaj, kar je na neki način že preteklo, in ustvarja mitologijo, neko popolnoma mitološko strukturo iz takratnega trenutka. Ob tem naslavlja fenomene izvora nasilja in to, kako se to nasilje prenaša v vse odnose.«

»Mrakijada je predstava, ki bi je bilo veselo vsako evropsko gledališče.«